{"id":2091,"date":"2023-09-12T21:04:16","date_gmt":"2023-09-12T20:04:16","guid":{"rendered":"https:\/\/www.sciencebox.eu\/?page_id=2091"},"modified":"2025-09-27T07:11:04","modified_gmt":"2025-09-27T06:11:04","slug":"sklopljeni-nihali","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.sciencebox.eu\/sl\/sklopljeni-nihali\/","title":{"rendered":"sklopljeni-nihali"},"content":{"rendered":"<div id=\"pl-2091\"><div class=\"panel-grid\" id=\"pg-2091-0\" ><div class=\"panel-row-style\" ><div class=\"panel-grid-cell\" id=\"pgc-2091-0-0\" ><div class=\"so-panel widget widget_sow-headline panel-first-child\" id=\"panel-2091-0-0-0\" data-index=\"0\"><div class=\"so-widget-sow-headline so-widget-sow-headline-default-126271223d79\"><div class=\"sow-headline-container \">\n\t<h1 class='sow-headline'>SKLOPLJENI NIHALI<\/h1><\/div><\/div><\/div><div class=\"so-panel widget widget_sow-editor\" id=\"panel-2091-0-0-1\" data-index=\"1\"><div class=\"so-widget-sow-editor so-widget-sow-editor-base\">\n<div class=\"siteorigin-widget-tinymce textwidget\">\n\t<p><video style=\"width: 100%; height: auto;\" autoplay muted loop playsinline preload=\"auto\" controls><source src=\"https:\/\/www.sciencebox.eu\/wp-content\/uploads\/2023\/07\/galilei_1_poskus_sklopljeni_nihali.mp4\" type=\"video\/mp4\"\/>Va\u0161 brskalnik ne podpira videa.<\/video><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><div class=\"so-panel widget widget_sow-headline\" id=\"panel-2091-0-0-2\" data-index=\"2\"><div class=\"so-widget-sow-headline so-widget-sow-headline-default-e40d94c48f5d\"><div class=\"sow-headline-container \">\n\t<h2 class='sow-headline'>\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.sciencebox.eu\/wp-content\/uploads\/2025\/07\/Sklopljeni-nihali.pdf\" target=\"_blank\">\n\t\t\t\t\t\u0160ole prejmejo tudi slikovna navodila za izvedbo poskusov v formatu PDF in DOC.<\/a><\/h2><\/div><\/div><\/div><div class=\"so-panel widget widget_sow-headline\" id=\"panel-2091-0-0-3\" data-index=\"3\"><div class=\"so-widget-sow-headline so-widget-sow-headline-default-126271223d79\"><div class=\"sow-headline-container \">\n\t<h1 class='sow-headline'>1. RAZLAGA<\/h1><h3 class='sow-sub-headline'>\u0160\u010dipalka, ki niha, ima ve\u010d energije kot tista, ki miruje. Ker sta \u0161\u010dipalki povezani z elastiko, se energija prve \u0161\u010dipalke preko elastike preto\u010di na drugo \u0161\u010dipalko, ki zato za\u010dne nihati. Ko druga \u0161\u010dipalka najmo\u010dneje niha, se prva skoraj ustavi. Pretakanje energije se nato ponovi v obratni smeri.<\/h3><\/div><\/div><\/div><div class=\"so-panel widget widget_sow-headline panel-last-child\" id=\"panel-2091-0-0-4\" data-index=\"4\"><div class=\"so-widget-sow-headline so-widget-sow-headline-default-126271223d79\"><div class=\"sow-headline-container \">\n\t<h1 class='sow-headline'>2. RAZLAGA<\/h1><h3 class='sow-sub-headline'>Ko prvo \u0161\u010dipalko odmaknemo iz ravnovesne lege, ji dodamo energijo. Prva \u0161\u010dipalka med nihanjem preko elastike oddaja energijo drugi \u0161\u010dipalki. Energija prve \u0161\u010dipalke se pri tem zmanj\u0161uje, energija druge pa pove\u010duje, zato druga \u0161\u010dipalka niha vedno mo\u010dneje, prva pa vedno \u0161ibkeje. Ko druga \u0161\u010dipalka najmo\u010dneje niha, se prva skoraj ustavi. Proces prena\u0161anja energije iz ene \u0161\u010dipalke na drugo se nato nadaljuje v obratni smeri. Tako povezana nihala imenujemo sklopljena nihala, opisano gibanje teles (nihal) pa imenujemo utripanje. Po dolo\u010denem \u010dasu obe \u0161\u010dipalki obmirujeta, saj se med poskusom energija ne pretaka le iz ene \u0161\u010dipalke na drugo, temve\u010d del energije odteka tudi v okolico. Pogoj za u\u010dinkovit prenos energije in nastanek utripanja je podobnost teles, ki nihata. Telesi morata biti \u010dim bolj podobni po masi, velikosti in obliki in vpeti morata biti na enak na\u010din. Enaki \u0161\u010dipalki, ki sta vpeti na enak na\u010din, bosta nihali z enako frekvenco. \u010ce bi za poskus uporabili razli\u010dni \u0161\u010dipalki, poskus ne bi uspel. Poskus ne bi uspel tudi v primeru, \u010de bi \u0161\u010dipalki pritrdili na razli\u010den na\u010din. V upo\u010dasnjenem posnetku lahko vidimo, da prva \u0161\u010dipalka preko elastike potisne drugo \u0161\u010dipalko ravno v pravem trenutku. To povzro\u010di, da druga elastika niha vedno mo\u010dneje.<\/h3><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>SKLOPLJENI NIHALI Va\u0161 brskalnik ne podpira videa. \u0160ole prejmejo tudi slikovna navodila za izvedbo poskusov v formatu PDF in DOC. 1. RAZLAGA\u0160\u010dipalka, ki niha, ima ve\u010d energije kot tista, ki miruje. Ker sta \u0161\u010dipalki povezani z elastiko, se energija prve \u0161\u010dipalke preko elastike preto\u010di na drugo \u0161\u010dipalko, ki zato za\u010dne nihati. Ko druga \u0161\u010dipalka najmo\u010dneje [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-2091","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.sciencebox.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2091","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.sciencebox.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.sciencebox.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sciencebox.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sciencebox.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2091"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/www.sciencebox.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2091\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2857,"href":"https:\/\/www.sciencebox.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2091\/revisions\/2857"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.sciencebox.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2091"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}